|
Ekipa filmskega krožka Šok TV je v torek, 26. februarja 2008, obiskala televizijsko hišo RTV Slovenija v Ljubljani. Obisk je bil zelo zanimiv, saj smo videli nekatere pomembnejše dele RTV-ja in se srečali z nekaterimi znanimi osebami z malih TV ekranov.
Kljub temu da so bile počitnice, in da bi mogoče marsikdo to sončno torkovo jutro še poležaval v svoji topli postelji, se je 14 filmskih navdušencev naše šole s svojim mentorjem odpravilo proti Ljubljani.
Pred hišo RTV-ja smo prispeli kmalu po deveti uri. Tam nas je že čakala naša gostiteljica Saša, ki je na RTV-ju zaposlena v službi za odnose z javnostjo RTV Slovenija. Na hitro smo naredili nekaj skupinskih fotografij pred znamenitim dečkom s piščalko in se takoj za tem odpravili na ogled. Kmalu po vstopu v avlo hiše nas je prišla pozdravit tudi Ana Starešinič, po rodu Belokranjka iz Preloke, ki je poskrbela za celotno organizacijo našega obiska. Na žalost se je od nas hitro poslovila in nas prepustila v roke producenta in vodje izobraževalnega središča RTV Slovenija, gospoda Janeza Strojana. Takoj je beseda stekla o tehniki snemanja, maski, zvoku, kameri, … Bilo je zelo zanimivo in poučno, saj se je njegova predstavitev ves čas navezovala na naše filme oziroma na videe. Naučili smo se, da se filmi snemajo s filmskimi kamerami. Naši posnetki so narejeni z video kamero, torej jim rečemo video posnetki in ne filmski posnetki. Opozoril nas je tudi na napake, ki jih delamo pri snemanju in montaži ter nam dal nekaj koristnih nasvetov, kako te napake spretno odpraviti.
Skozi labirint hodnikov nas je pot pripeljala do dela RTV-ja, v katerem se nahajajo studii. Najprej smo vstopili v največjega. To je Studio 1. V njem so med drugim snemali letošnjo Emo, Spet doma in Male sive celice. Gospod Janez nam je zaupal trik, ki so ga uporabili pri snemanju Eme. Ema se je v bistvu snemala v dveh studiih. V Studiu 1 so snemali nastopajoče med izvajanjem njihovih skladb, občinstvo pa je bilo v sosednjem manjšem studiu. Ko so sestavili posnetke iz obeh, smo dobili gledalci pred TV zasloni občutek, da poteka Ema v eni veliki dvorani. V času našega obiska je bil Studio 1 prazen, brez postavljene scene in kamer. Edini znak, da gre za studio, so bili reflektorji na stropu. Teh je res veliko.
 Iz Studia 1 nas je pot vodila skozi ogromno skladišče rekvizitov in scen oddaj v studio TV dnevnika. Izkoristili smo priložnost in naredili nekaj posnetkov za naš novi video. Tokrat bodo Šok TV poročila potekala iz RTV Slovenija. Snemanje je bilo zelo zabavno. Fantje iz režije so priskočili na pomoč in opremili našega voditelja Tadeja z mikrofonom. To se je sprva izkazalo za dobro potezo, saj so bili posnetki bolj pristni. Kasneje so se iz režije pošalili na naš račun. Glas našega Tadeja so popačili in iz zvočnikov studia smo ga zaslišali, kot da bi vdihnil helij. Temu smo se nasmejali. Klub hudomušnosti režije smo vse uspešno posneli. Gospod Strojan nam je povedal vse o snemanju vremena, ki ga posnamejo pred modrim zidom in potem z računalnikom dodajo sliko. Ker napovedovalec te slike na zidu ne vidi, si pomaga z monitorji, ki se nahajajo okoli njega.
Nadaljevali smo v tako imenovanem virtualnem studiu. Tla studia in njegove stene so prebarvane z modro barvo. Sceno oddaje naredijo s pomočjo računalnika, podobno kot pri snemanju napovedi vremena. Potem smo si ogledali še Studio 2, v katerem snemajo oddaji HriBar in Piramido. Tudi ta studio je bil prazen. Tu smo lahko vstopili tudi v prostore, v katerih poteka režija oddaj in montaža. To sta prostora z veliko TV ekrani in ogromno mešalno mizo za zvok in montažo. Na žalost nismo mogli videti, kako to čudo tehnike uporabljajo. Med snemanjem oddaj je v tem prostoru sigurno zelo živahno, sploh ko prenašajo oddaje v živo. S tem smo tudi zaključili naš prvi del obiska.
Drugi del obiska je potekal v izobraževalnem središču RTV Slovenija, ki se nahaja v neposredni bližini RTV-ja. V središču izobražujejo in usposabljajo nove sodelavke in sodelavce v motivirane in samozavestne ustvarjalce radijskih, televizijskih in novih medijskih programov. Tukaj smo čisto slučajno naleteli na gospoda Valentina Perka, ki je bil direktor fotografije pri filmu Petelinji zajtrk, oziroma glavni kamerman. Kljub temu, da z njim nismo bili dogovorjeni, je poklepetal z nami. Kar naenkrat je iz omare potegnil čisto pravo filmsko kamero, jo postavil na mizo in rekel: »To bi bilo nekaj za vas«. Vedeli smo, da se gospod Valentin samo šali. S tem nam je želel pokazati razliko med filmsko in video kamero. Razlika je očitna, predvsem v velikosti same kamere in seveda v kvaliteti posnetkov.
Med zanimivim in zabavnim pogovorom o kamerah je v prostor vstopila še ena znana oseba. To je bila novinarka in voditeljica TV dnevnika na RTV Slovenija Manca Ambrožič Janežič. Z njo smo bili dogovorjeni, a smo se kljub temu razveselili njenega prihoda. Hitro je prevzela besedo in nas popeljala v svet novinarstva. Delo novinarja je zelo dinamično. Za vsako novico, ki jo vidimo v TV dnevniku, je potrebno veliko priprav, raziskovanja, telefonskih klicev, dogovorov, terenskega dela in tako naprej. Novinar mora biti zelo razgledan. V vsakem trenutku mora biti pripravljen, da se usede v avtomobil ali v letalo in se odpravi na drugi konec sveta. Pogovor je stekel tudi o pripravi dokumentarnega filma in intervjuja z znanim športnikom. Kaj vprašati znanega nogometaša Ronalda iz Manchester Uniteda in kaj vprašati predsednika Francije? Sliši se enostavno, a konkretnega in uporabnega vprašanja nismo našli. Dojeli smo, da delo novinarja ni tako enostavno, kot se mogoče vidi na prvi pogled.
Naš obisk se je počasi bližal koncu. Že malo utrujeni, a še vedno navdušeni, smo zapustili izobraževalno središče. Vrnili smo se v glavno stavbo RTV-ja, kjer nas je čakalo še zadnje dejanje – ogled multimedijskega centra (MMC). Ta del je bil poseben že zaradi tega, ker ta ogled ni vključen v običajen ogled, ki je namenjen običajnim obiskovalcem. Ta del je bil poseben tudi zaradi tega, ker je bil naš vodič kar vodja MMC-ja Zvezdan Martič. In ta del je bil poseben predvsem zaradi tega, ker je pri njih v decembru potekal natečaj Moj video, na katerem so bili naši filmi zelo uspešni. Zaradi tega smo dobili možnost ogleda RTV-ja in MMC-ja.
Najprej smo vstopili v prostor, v katerem pripravljajo program za infokanal. Vse je popolnoma avtomatizirano. Odgovorna oseba z računalnikom pripravi vrstni red oddaj, reklamnih sporočil, video spotov, igric in podobno. Za predvajanje poskrbi računalnik. Animator v sosednjem prostoru nam je pokazal, kako delajo animacije napovedovalke infokanala. MMC skrbi tudi za ažuriranje njihovega spletnega portala in teleteksta. Za to poskrbi ekipa novinarjev in programerjev. Novinarji objavljajo aktualne novice, programerji pa skrbijo za objavo radijskih in televizijskih oddaj na portalu, ki jih posnamejo na RTV-ju. Našo pozornost je najbolj pritegnil novinar, ki je na teletekst nalagal športno novico. Z veseljem nas je povabil, da smo si to tudi ogledali.
Čisto na koncu našega obiska nas je čakalo še eno presenečenje. Na poti priti izhodu smo zavili še enkrat v Studi 1. Tokrat je bila njegova podoba popolnoma spremenjena. Pravkar so zaključili s postavljanjem scene za Male sive celice. Postavljena kulisa, prižgani reflektorji in kamere so nam pričarale pravo podobo največjega studia. In da je bila mera polna, smo na hodniku pred studiem srečali voditelja Malih sivih celic Pavleta Ravnohriba. Takoj smo se zbrali okoli njega in z njim malo poklepetali.
Na koncu smo se poslovili od naše gostiteljice Saše, ki nas je ves čas potrpežljivo spremljala. Zahvalili smo se ji za njeno gostoljubnost in prijaznost. Dogovorili smo se tudi za naš naslednji obisk, na katerem si bomo ogledali snemanje oddaje HriBar. Pika na i našega izleta je bila slastna pizza v znani pizzeriji v Ljubljani. S polnimi trebuhi in čudovitimi doživetji iz RTV-ja smo v popoldanskih urah zapustili Ljubljano.
Več fotografij si lahko ogledaš v galeriji.
Tomaž Pavlakovič
mentor filmskega krožka Šok TV
|
